Ta prispevek je bil prvotno napisan aprila 2018, potem ko sem približno mesec dni uporabljal Ubuntu 18.04 LTS kot svoj glavni operacijski sistem na takrat »sodobnem«, vstopnem prenosniku Lenovo B50-30. Besedilo sem lektoriral za večjo jasnost, vendar sem ohranil prvotni slog in ton.
Nadomestni naslov: Ali kako uporabljati Ubuntu kot glavni operacijski sistem na prenosniku
Tukaj je: Ubuntu 18.04 LTS je zunaj in je ena najbolj podprtih izdaj v zadnjih dveh letih. Že vključuje večje spremembe: GNOME se vrača po osmih letih Unityja, privzeti zaslonski strežnik pa se znova vrača z Waylanda na X.org (hvala bogu za tiste, ki uporabljajo aplikacije, kot je TeamViewer).
Za nekoga, ki uporablja Windows kot primarni operacijski sistem v službi in doma, je prehod na Ubuntu presenetljivo preprost*. Skoraj vsaka aplikacija, na katero se zanašam pri delu in študiju, ali deluje domače (nativno) v sistemu Linux ali pa ima odličen enakovreden nadomestek. GIMP in Inkscape nadomeščata Photoshop in Illustrator; Kdenlive in drugi urejevalniki služijo kot zamenjava za Premiere Pro in Vegas Pro; številne programe za Windows lahko namestite celo prek programov Wine** in PlayOnLinux. LibreOffice pokriva zahteve za Microsoft Office, preko študentskega računa pa lahko uporabljate tudi spletne aplikacije Office 365. Poleg tega imajo Chrome, Firefox in Sublime Text vsi svoje lastne namestitvene pakete za Ubuntu.
Na starejši strojni opremi*** je delovanje Ubuntuja takoj po namestitvi fantastično: samodejno zazna gonilnike za grafično kartico, Wi-Fi, Bluetooth – pa celo igralne plošče (vključno s kloni za Xbox 360). Nekatere zahtevnejše aplikacije lahko upočasnijo starajoči se računalnik, vendar je to omejitev strojne opreme in ne pomanjkljivost operacijskega sistema.
Omenil sem produktivne aplikacije, kaj pa igre? Ubuntu blesti pri igranju retro iger. DOSBox brezhibno poganja klasične igre za DOS, RetroArch pa združuje emulatorje za NES, SNES, Game Boy in druge. Deluje tudi emulacija za PlayStation, čeprav je delovanje lahko nekoliko boljše v sistemu Windows, če uporabljate namensko aplikacijo za emulacijo PS.
Na splošno je Ubuntu samo še eden v vrsti operacijskih sistemov za IT strokovnjake, vendar se novincem lahko zdi malce neotesan. Moj nasvet: začnite z Linux Mint in namiznim okoljem Cinnamon, da se lažje privadite na Linux.
(*) Morda boste morali prilagoditi bližnjice na tipkovnici, da se ujemajo s privzetimi nastavitvami v Ubuntuju.
(**) Wine poganja knjižnice DLL in izvedljive datoteke za Windows v sistemu Linux. Omogoča »emulacijo« podsistemov Windows znotraj sistemov Linux; čeprav ni čisto domača rešitev, lahko pomaga pri določenih aplikacijah. In ja, Wine ni kratica za »Wine Is Not an Emulator«, kot piše na njihovi domači strani in v pogostih vprašanjih.
(***) »Starejša strojna oprema« se tukaj nanaša na procesor Intel Celeron N2840, 4 GB pomnilnika DDR3 in 60 GB trdi disk (HDD) s 5200 obrati na minuto (potem ko je pogon SSD odpovedal).
Naslovna slika je bila ustvarjena s pomočjo orodja Canva, besedilo pa je lektorirala umetna inteligenca Preplexity AI Pro.